APDEJT.si

Članek namiguje na domnevno povezavo med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nepremičninskim mogotcem Witkoffom. Poleg tega Putin trdi, da ZDA razumejo kompleksnost situacije v Ukrajini.

Članek obravnava nasprotujoča si stališča znotraj ekipe ameriškega predsednika Trumpa glede načina končanja vojne v Ukrajini. Prav tako izpostavlja protislovja med Združenimi državami in Evropsko unijo glede konca vojne v Ukrajini. Ukrajinski vodja predsedniške administracije Andrij Jermak in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se srečala v Ženevi, Švica, da bi nadaljevala posvetovanja.

ZDA in Evropa sta predstavili več načrtov za Ukrajino, kar kaže na pospešeno diplomatsko aktivnost. Prvotni ameriški načrt s 28 točkami je bil dopolnjen z evropskimi predlogi in revidirano ameriško-ukrajinsko različico z 19 točkami. Slednja naj ne bi bila naklonjena Moskvi, ključna vprašanja pa naj bi bila prepuščena neposrednim pogovorom med Trumpom in Zelenskim, ki naj bi se kmalu sestala. Predlog vključuje prekinitev ognja na trenutni liniji in povečanje ukrajinske vojske. Trump je sicer nepredvidljiv igralec in lahko kadarkoli odstopi od dogovorov.

Senator Rand Paul (republikanec iz Kentuckyja) je izjavil, da bi morebitna invazija Venezuele s strani administracije Donalda Trumpa povzročila močan odziv baze MAGA, kar bi lahko privedlo do razpada tega gibanja. Paul je v intervjuju za Libertarian publikacijo Reason dejal, da bo Trumpova baza zelo negativno sprejela invazijo.

Kljub prekinitvi ognja Izrael še naprej zapira mejne prehode in blokira humanitarno pomoč Gazi. Prepovedali so vstop dvema ameriško-judovskima aktivistkama, ker sta pomagali palestinskim kmetom na Zahodnem bregu. Poleg tega je predstavnik izraelske komunistične partije ocenil politično situacijo v Izraelu in opozoril na vmešavanje ZDA v regiji, pri čemer se zavzema za konec genocida nad Palestinci.

Medtem ko venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado hvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na socialistični režim Nicolása Madura, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zavrača grožnje ZDA proti Venezueli. ZDA krepijo vojaško prisotnost v Karibih, kar povzroča mednarodne kritike.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Dick Cheney, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in boleznijo srca in ožilja. Cheney je bil ključna figura v administraciji Georgea W. Busha in znan kot arhitekt vojne proti terorizmu, ki je po nekaterih ocenah neposredno ali posredno zahtevala več milijonov življenj.

Rusija je zmanjšala pričakovanja glede skorajšnjega srečanja med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj je sporočil, da trenutno ne vidi potrebe po vrhu, poudaril pa je, da je treba najprej delati na rešitvi situacije v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je srečanje sicer možno, vendar trenutno ni nujno.

Združene države Amerike so odpovedale načrtovano srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Razlog za odpoved so bile maksimalistične zahteve Rusije glede Ukrajine. Odločitev je bila sprejeta po nepopustljivosti ruske strani, kot poroča Financial Times, ki se sklicuje na dobro obveščene vire.

Analitiki menijo, da ZDA ne bodo prekinile odnosov z Rusijo zaradi Ukrajine. Donald Trump je izjavil, da se s Putinom ne bo srečal, dokler ne bodo jasni pogoji dogovora. Moskva se strinja, da je treba srečanje skrbno pripraviti.

MSNBC je kritiziral politiko predsednika Trumpa do Irana, vključno z njegovim odstopom od sporazuma JCPOA in napadi. Hkrati je Iran prekinil sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) in zahteva varnostna jamstva ter priznanje obogatitve urana po ameriško-izraelskih napadih.

V izraelskem Knessetu sta poslanca Hadasha, Ayman Odeh in Ofer Cassif, izzvala z zahtevo po priznanju palestinske državnosti s strani Združenih držav Amerike. Hkrati so bili opozicijski poslanci izgnani iz parlamenta zaradi izžvižgavanja govora Donalda Trumpa.

Donald Trump je na Knesetu izjavil, da so sile kaosa in terorja, ki so desetletja pestile regijo, popolnoma poražene. Medtem pa se v Beli hiši pod Trumpom spreminja medijska pokrajina, kjer se zabrisujejo meje med novinarstvom in podporništvom, saj se pojavljajo desničarski vplivneži in reporterji, izbrani po meri.

Donald Trump je v svojem govoru pred izraelskim parlamentom, Knessetu, imenoval Steva Witkoffa za "Henryja Kissingerja, ki ne izda informacij". Hkrati je Trump izrazil optimizem glede prihodnosti Izraela, rekoč, da "sonce vzhaja nad Sveto deželo, ki je KONČNO V MIRU".

Po poročilih J.D. Vancea, ameriški vojaki ne bodo vstopili na vojna območja. Dogovor med Izraelom in Hamasom naj bi temeljil na 20-točkovnem mirovnem načrtu, ki ga je Donald Trump objavil konec septembra. Medtem se pojavljajo vprašanja o tem, kaj se skriva za prekinitvijo ognja v Gazi, pri čemer je bila dosežena prva faza Trumpovega načrta, ki omogoča izpustitev zapornikov, prihodnja pogajanja pa ostajajo negotova.

Ruski ambasador v Oslu, Nikolaj Kortsjunov, je obtožil Nobelov komite, da se »vmešava v notranje zadeve Venezuele« z dodelitvijo Nobelove nagrade za mir venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Na norveškem portalu Steigan.no pa objavljajo različne odzive na to odločitev Nobelovega komiteja, vključno z mnenjem Tronda Andresena.

Članki obravnavajo različne vidike vpletenosti Donalda Trumpa v reševanje krize v Gazi. Bylinetimes.com izpostavlja, da bi se Trumpov načrt za mir v Gazi, ki daje prednost Ameriki in postavlja Palestino na zadnje mesto, lahko hitro sesul zaradi notranjih protislovij. TheNextMove.org poudarja, da so lastnosti, zaradi katerih je Trump sporen doma, pripomogle k doseganju premirja v Gazi. Newsmax.com poroča, da Trump načrtuje vrh o Gazi v Egiptu, kjer naj bi se srečal s svetovnimi voditelji.

Po poročanju različnih virov naj bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Norveški Nobelov odbor naj bi jo nagradil zaradi njenega prizadevanja za demokracijo in proti zlorabi državne moči v Venezueli, kjer nasprotuje režimu Nicolása Madura.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Kijev nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, če bo ta Ukrajini poslal rakete Tomahawk in pomagal pri pogajanjih. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanyahu ponovil svojo podporo Trumpovi nominaciji za Nobelovo nagrado za mir.

Po objavi mirovnega sporazuma med Hamasom in Izraelom se vrstijo pozivi k podelitvi Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovil svojo podporo Trumpovi kandidaturi za nagrado. Senator John Fetterman je ponudil pomoč pri kampanji za Nobelovo nagrado za mir. Kongresnik Daniel Goldman je izrazil navdušenje nad doseženim mirovnim sporazumom na Bližnjem vzhodu.

Forum družin, glavna organizacija svojcev izraelskih talcev, je pozval k podelitvi Nobelove nagrade za mir ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Pobuda prihaja zaradi Trumpove vloge pri posredovanju v različnih mednarodnih sporih in prizadevanj za mir na Bližnjem vzhodu.

Upokojeni general je kritiziral Trumpov govor vojaškim uradnikom, rekoč, da so bili ti le "rekviziti". V Trumpovi administraciji naj bi se pojavile nove napetosti zaradi škandala Epstein. Analiza je pokazala, da Trumpovo spletno vedenje kaže na težave s koncentracijo. Trumpa so opozorili na možnost novega kazenskega pregona v Haagu.

V Gazi je bilo po poročilih ubitih 73 ljudi samo v enem dnevu, napadi pa se nadaljujejo. Izrael je prestregel ladje s človekoljubno pomočjo za Gazo. Hamas naj bi preučeval mirovni načrt.

Članki obravnavajo različne mednarodne teme. Eden izpostavlja morebitne negativne posledice ukrajinske politike Volodimirja Zelenskega za Moldavijo. Drugi razpravlja o možnosti vstopa Palestine v BRICS, pri čemer naj bi Kitajska že izrazila podporo. Tretji razmišlja o pomenu solidarnosti s Palestinci. Četrti poroča o stališčih Benjamina Netanjahuja glede Izraela in Gaze. Zadnji pa navaja, da je Guardian razkril laži Donalda Trumpa, medtem ko Izrael oborožuje ostrostrelce.

Po poročanju Consortium News, izraelski premier Benjamin Netanyahu s podporo ZDA nadaljuje s poskusom širitve izraelskega ozemlja. Hkrati pa je misija Globalne flotile Summud, ki se približuje Gazi, v kritičnem trenutku, saj ji grozi neposreden vojaški napad. Revolution Permanente poroča o prenosu v živo iz ladij flotile.

Leandro Morgenfeld, zgodovinar in raziskovalec CONICET, opozarja na potencialno pred-državljansko stanje v Združenih državah Amerike, medtem ko analizira odnose Javierja Mileija s Trumpom in IMF. James M. Dorsey poroča o pripravah na srečanje med premierjem Netanyahuja in predsednikom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o ključnih strategijah.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Microsoft, naj odpusti Liso Monaco, predsednico za globalne zadeve, ker naj bi ogrožala nacionalno varnost ZDA. Medtem je ameriški State Department sporočil, da bo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru razveljavil vizum, ker naj bi spodbujal ameriške vojake v New Yorku k neupoštevanju ukazov in nasilju.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina ponovno osvoji izgubljena ozemlja, kar je preobrat glede na njegove prejšnje izjave. Vendar pa Trump ni podprl Kijeva, temveč je pozval evropske sile k ukrepanju. Kaja Kallas je opozorila, da Evropa ne more sama nositi bremena Ukrajine, saj si Bruselj in Washington izmenjujeta odgovornost za reševanje konflikta. EU se boji, da bodo ZDA zmanjšale svojo vključenost v ukrajinsko vprašanje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump zdaj verjame, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija, ob podpori Evrope in Nata. Medtem pa je v ZDA potekalo srečanje med Trumpom in argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem med zasedanjem Generalne skupščine ZN.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je prispel v New York, da bi se udeležil generalne skupščine Združenih narodov, kar je prvi obisk sirskega voditelja po letu 1967. Al-Sharaa se je srečal z judovskimi voditelji in nagovoril generalno skupščino, kjer je obljubil "vključujočo" vlado in zaprosil za finančno pomoč. Nekateri viri ga označujejo za nekdanjega voditelja Al-Kaide, ki se je srečal tudi z ameriškimi predstavniki, vključno z nekdanjim direktorjem CIA Davidom Petraeusom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov pozval k kazenskemu pregonu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi vojaških napadov na ladje, ki prevažajo droge v Karibskem morju. Petro je v svojem govoru izjavil, da so "večina" preprodajalcev mamil "blond in modrookih".

Donald Trump in Elon Musk sta se ponovno združila na žalni slovesnosti za Charlieja Kirka v Arizoni. Trumpov govor na slovesnosti pa je bil deležen kritik, saj naj bi ga izkoristil za politične napade na svoje nasprotnike, namesto da bi se osredotočil na spomin na Kirka. CNN je poročal, da je Trumpov govor hitro prešel v kritike njegovih političnih nasprotnikov.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu potrpljenje z Vladimirjem Putinom pojenja. Hkrati pa je omilil vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zavezniki Nata. Izrazil je mnenje, da je šlo verjetno za napako. Nato je sprožil operacijo "Eastern Sentry".

Nemški freitag.de poroča, da je Donald Trump v preteklosti Rusijo videl kot želenega partnerja, vrh v Aljaski pa se je osredotočal na vojno v Ukrajini, vendar je bil tudi del strategije Bele hiše za dogovor z Moskvo proti Pekingu. Poljski pch24.pl pa poroča o smrti konservativnega aktivista Charlieja Kirka, ki je sprožila val obrekovanj s strani levičarjev v Evropskem parlamentu in ameriškem Senatu.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski meni, da besede Donalda Trumpa niso bile ponesrečene. Medtem pa je ameriški kongresnik James Clyburn pozval predsednika Trumpa, naj obsodi pozive k maščevanju, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih.

Kitajski predsednik Xi Jinping je ob 80. obletnici zmage v kitajski ljudski vojni proti odporu dejal, da se človeštvo ponovno sooča s ključnimi odločitvami med mirom in vojno. Medtem pa naj bi Trumpova administracija zasebno priznala poraz glede obljube o končanju rusko-ukrajinske vojne, kljub javnemu slavljenju srečanja s Putinom.

Ameriški preiskovalci so razkrili obsežno korupcijsko afero, v katero je vpleten nekdanji agent FBI Charles McGonigal. Ta je bil obsojen zaradi korupcije, preiskava pa je pokazala, da je deloval v interesu Rusije in Kitajske. McGonigal naj bi se leta 2017 srečal z nekdanjim visokim romunskim uradnikom. Preiskava razkriva tudi povezave z osebami blizu albanskega premierja Edija Rame in nekdanjega vodje romunske obveščevalne službe Floriana Coldea.

Predsednik Palestinske uprave Mahmud Abas se verjetno ne bo mogel obrniti na Generalno skupščino Združenih narodov, ker mu ZDA zavračajo izdajo vizuma. Položaj Palestine ogroža tudi stališče Marca Rubia, ki je Izraelu nakazal zeleno luč za priključitev dela Zahodnega brega. Hkrati pa nastop Joramma Hazonija, bivšega pisca govorov za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, razkriva globok vpliv Izraela na ameriško politiko, še posebej na gibanje America First.

Yunhai Li, 35-letni kitajski raziskovalec raka, zaposlen v MD Anderson Cancer Center v ZDA, je obtožen kraje poslovnih skrivnosti in poskusa prenosa teh informacij na Kitajsko. Li je obtožen, da je ukradel informacije, povezane z njegovim delom, in jih nameraval odnesti na Kitajsko. Obtožen je tudi poseganja v vladne evidence.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina Alexa Sorosa po zakonu RICO (Racketeer Influenced and Corrupt Organizations Act) zaradi njunega financiranja nasilnih protestov in drugih dejavnosti v Združenih državah Amerike. Trump ju je označil za "psihopata" in dejal, da ne bo dovolil, da "lunatiki raztrgajo Ameriko". Obtožuje ju, da podpirata nasilne proteste in ustvarjata politično zmedo po vsej Ameriki. Hkrati pa poročila navajajo, da je fundacija Gates prekinila vezi s svetovalnim podjetjem Arabella Advisors.

V Minneapolisu v ZDA je prišlo do streljanja na katoliški šoli Annunciation Catholic School. Več ljudi je bilo ranjenih, osumljenec pa je po poročilih mrtev. Predsednik Trump in voditelji FBI so izdali izjave po dogodku. Policija je preiskovala prizorišče.

Donald Trump naj bi vodil obsežno srečanje v Beli hiši glede prihodnosti Gaze po koncu spopadov. Steve Witkoff, Trumpov posebni odposlanec, je dejal, da želijo pripraviti celovit načrt. Medtem pa portal globalist.it poroča, da Trump načrtuje rešitev do konca leta, medtem ko v Gazi vsak dan umirajo ljudje.

Poleg Gaze se izraelski teror nadaljuje tudi na Zahodnem bregu, kjer prihaja do vsakodnevnih rušenj in prisvajanja ozemlja s strani naseljencev. Palestinci se upirajo okupaciji, ki traja že od leta 1947. Izraelska vlada še ni pojasnila, kako bo financirala obnovo Gaze.

Eric Zuesse in Larry C. Johnson sta objavila članke, v katerih kritizirata nekdanšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega domnevno pomanjkljivega razumevanja temeljnih razlogov za rusko specialno vojaško operacijo. Johnson v svojem članku poudarja, da se Trump kljub poskusom še vedno ne zaveda ključnih motivov Rusije.

Po poročanju Friatider.se in Nordfront.se naj bi Združene države Amerike v svojem programu za begunce dajale prednost belim Južnoafričanom. Friatider.se navaja, da naj bi bili trije od štirih novih beguncev beli Južnoafričani. Nordfront.se pa dodaja, da naj bi imeli beli Južnoafričani prednost v ameriškem programu za begunce in da naj bi bila večina beguncev v ZDA beli Južnoafričani. Po navedbah Genocide Watch naj bi bila Južna Afrika na šestem mestu od desetih na lestvici tveganja za genocid.

V Washingtonu so potekali pogovori o mirovnih pogajanjih z Rusijo in varnostnih jamstvih za Ukrajino, vendar Poljska ni bila prisotna. Rzecznik predsednika je razkril to informacijo, s čimer je zavrnil prejšnje špekulacije. Predsednik Karol Nawrocki je pozval k mirnosti in razumnosti glede odsotnosti Poljske na teh pogovorih.

Izrael je izgnal avstralske diplomatske predstavnike pri Palestinski oblasti, ki so živeli v Izraelu, in preklical njihove vizume. Ta poteza je bila odgovor na odločitev Avstralije o prepovedi vstopa izraelskemu parlamentarcu in priznanju palestinske države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po poročanju grškega portala parapolitika.gr, ki se sklicuje na Sky News, naj bi Zelenskega spremljalo sedem evropskih voditeljev, med njimi Ursula von der Leyen in Keir Starmer. Srečanje naj bi služilo preprečevanju morebitne nove krize v Beli hiši. Profesor Glenn Diesen je o tem poročal na WION.

Članki na spletnih straneh sonar21.com in braveneweurope.com kritizirajo Evropo zaradi licemerja v odnosu do Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). ZDA niso podpisnice statuta MKS in celo grozijo sodišču in njegovim tožilcem s sankcijami in aretacijami. Članki poudarjajo, da Evropa kritizira druge države, medtem ko sama ne spoštuje mednarodnih pravnih standardov.

Po srečanju med Vladimirom Putinom in Donaldom Trumpom se je izkazalo, da je Evropa vse bolj izolirana na mednarodnem prizorišču. Italijanski electomagazine.it poroča, da so edini izolirani pravzaprav Evropejci, ne Rusi. Ukrajinski predsednik Zelenski pa se pripravlja na pot v Washington, kjer bo moral izbirati med dvema porazoma: sprejeti dogovor, ki ga je Putin sklenil s Trumpom, ali pa nadaljevati vojno z minimalno podporo.